Da je situacija resna in veliko bolj dramatična, kot je bila spomladi, ko se je Belgija že zapisala v evropsko statistiko kot neslavna rekorderka, je verjetno že znano. A tu ne gre samo za skokovito naraščanje števila okuženih z novim koronavirusom, temveč tudi za tesnoben občutek nemoči, saj podatki kažejo, da je položaj v Bruslju in Valoniji trenutno najbolj nevaren v Evropi.
V povprečju je na dan v zadnjih 14 dneh več kot 800 okužb na 100.000 prebivalcev. V Bruslju več kot 1000. Trend je, da se število v enem tednu podvoji in pri najboljši volji zdravstveni sistem to težko vzdrži. Novi premier Alexander De Croo je pozval k temu, kar po njegovem mnenju ni ravno značilno za Belgijce - k resnemu spoštovanju pravil. Prav nič optimistične niso izjave novega ministra za zdravje Franka Vandenbroucka, da v kraljevini stvari nimajo več pod nadzorom in da smo blizu cunamija. Epidemiološki strokovnjaki svarijo, da se bodo brez hitrih in učinkovitih ukrepov slej ko prej zaleteli z glavo ob zid in da bi nemara bila edina rešitev ponovno popolno zaprtje (lockdown). Ampak ob vsem tem je vendarle marsikaj drugače, kot je bilo pred meseci. Belgijci ta pandemični surrealizem sprejemajo v večji meri potrpežljivo. Še najbolj jih je prizadelo ponovno zaprtje barov in restavracij, praviloma do sredine novembra, a se bojijo, da bo ta nepriljubljeni ukrep trajal še dlje. Policijska ura velja od polnoči do petih zjutraj. Še najbolje gre sprehajalcem štirinožnih prijateljev, ki do neke mere še ohranjamo dinamiko družabnega življenja, četudi bolj pasjega. Šole in vrtci ostajajo odprti, od srede dalje zanje velja oranžna koda, stroga pravila druženja v krogu razreda, redno razkuževanje, maske in distanca. Vzdržati morajo še en teden, potem se začnejo v Belgiji jesenske počitnice, ki so jih v Bruslju že podaljšali do 11. novembra. Da stvari uhajajo izpod nadzora, kažejo vsakodnevna sporočila iz šol. Iz ene smo prav ta teden dobili pismo, da sta dve razredni učiteljici v samoizolaciji, na drugi šoli so zaradi okužb posameznih sošolcev v karanteni celi razredi. V zadnjih tednih so tudi moji sodelavci množično ostajali doma, ker so bili v stiku z okuženimi. Delo od doma je po novem spet zapovedano. Temu se ne morejo izogniti niti v vrhu EU; ne samo, da novice o samoizolacijah in tudi okužbi prihajajo od evropskih komisarjev, tudi predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen ni bilo prizaneseno. Množični stiki z okuženimi so pripeljali do kolapsa sistema testiranja, na rezultate so minuli teden čakali tudi do pet dni in centri po novem testirajo samo še tiste s simptomi. Čeprav naj bi bil vsak tretji okuženi star od 20 do 30 let, je čedalje več primerov spet v domovih za starejše, polnijo se tudi bolnišnice. Bliža se za tukajšnje otroke najpomembnejši praznik, miklavž, in vsi se bojijo, kaj bo za božič in novo leto. Omejevanje bližnjih stikov na eno osebo zunaj gospodinjstva, življenje v "bubblu" oziroma mehurčku pa strogo upoštevanje pravil je trenutno vse, kar menda še lahko reši prihajajoče praznike.
Prispevek je bil objavljen 24.10. v sobotni izdaji dnevika VECER.